ISLANDSKI KONJI

so znani po prijaznem značaju, živahnem temperamentu, predvsem pa po petih hodih (korak, kas, tölt, galop in pas). So vzdržljivi in robustni. Imajo gosto dlako, ki jih ščiti pred mrazom in jim omogoča, da zimo preživijo na prostem.

Islandski žrebički popolnoma odrastejo pri sedmih letih in živijo dolgo (35 do 40 let), jahamo jih lahko do 30. leta starosti. Islandski konji spadajo med male konje. Kljub manjši rasti so zelo vzdržljivi zlahka namreč nesejo odraslega moškega oziroma tretjino svoje teže (tehtajo med 300 in 400 kg, v vihru visoki 130-145 cm). Stari islandski Vikingi, ki so vzgojili to pasmo, so bili neusmiljeni hrusti. Tudi danes te konje uporabljamo v različne namene, čeprav je islandec predvsem športnorekreativni in potovalni konj.

Islandski konji ljubijo zime – tedaj  jim narava nadene gosto in večplastno dolgo dlako, ki jih zanesljivo varuje pred najhujšim mrazom. Griva in rep sta neverjetno gosta in polna. Čvrsta kopita so zavarovana z dolgo zimsko dlako, ki pokriva biclje (konjski gleženj) in kopito skoraj do tal.

Islandski konji živijo na prostem (zanje ni slabega vremena) in v čredi. In ker ves čas živi zunaj, je zanj gibanje v naravi nekaj samo po sebi umevnega in ga šumi, podobe in vonjave na prostem le redko vznemirjajo in plašijo; to je pomembna lastnost za konja, ki ga uporabljamo za dolge ježe po divjem, kjer potrebuješ vzdržljivega, samozavestnega, zanesljivega konjskega prijatelja z nezmotljivo orientacijo.